Projektant mora pred izbiro idealnega klimatskega sistema za določeno okolje opraviti več ocen.
Najprej je treba analizirati vrsto uporabnika, saj bodo glede na to, ali gre za samostojno hišo, pisarno ali veliko poslovno stavbo, od sistema zahtevane določene značilnosti. Nato je treba opraviti analizo podnebja, v katerem bo izvedena namestitev, in poznati podatke o stavbi, kot so njena višina, število oken in enakomernost tlorisa.
Šele po tej prvi uvodni fazi se lahko izračunajo energetske potrebe stavbe, kar je izhodišče za določitev velikosti klimatskega sistema. Potreba po energiji je opredeljena kot energija, potrebna za vzdrževanje optimalne temperature in vlažnosti zraka. Nato je treba na najboljši možni način določiti količino zraka, ki je potrebna za ustrezno obnovo.
Po opravljenih preverjanjih lahko med številnimi na trgu razpoložljivimi vrstami izberete najprimernejši klimatski sistem in različne komponente, ki so značilne za ta sistem.
Pomen določanja velikosti in različne vrste sistemov
Pravilno dimenzioniranje klimatskega sistema je ključni element načrtovanja, saj lahko napaka pri dimenzioniranju celotnega sistema ali posamezne komponente ogrozi njegovo delovanje in povzroči veliko škodo. Namen tega postopka je na podlagi zgoraj navedenih ocen izračunati potrebo po zmogljivosti sistema, da bi deloval na najboljši možni način in zagotovil najboljše bivalno udobje v stavbi.
Na trgu obstajajo številne možnosti za klimatizacijske sisteme, ki se razlikujejo predvsem glede na tekočino za prenos toplote, ki se uporablja za prenos toplotne ali hladilne energije, proizvedene z generatorskimi distribucijskimi terminali (npr. ventilatorski konvektorji, radiatorji, sevalni sistemi).
Projektant bo tako lahko izbiral med vodnimi sistemi, ki jih najpogosteje najdemo v hidroničnih sistemih, sistemi, ki uporabljajo hladilno tekočino, kot so sistemi VRF (Variable Refrigerant Flow - spremenljiv pretok hladilnega sredstva, op.p.), in sistemi, ki uporabljajo samo zrak, ki ga proizvaja enota za obdelavo zraka (UTA).
Il progettista potrà dunque scegliere tra gli impianti ad acqua, che trovano nel sistema idronico il loro maggiore esponente, gli impianti che utilizzano un fluido frigorigeno, come ad esempio i sistemi a portata refrigerante variabile denominati VRF (Variable Refrigerant Flow) e quelli che usano soltanto l’aria prodotta dall’Unità di Trattamento dell’Aria (UTA).